VABILO OTVORITEV RAZSTAVE - VIDEO PROJEKTI

PROSTORI MESTA / MIKROURBANIZMI

Projekt Evropske prestolnice kulture Mikrourbanizmi, ki so ga izdelali študenti tretjega letnika arhitekture Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru v sklopu RAZ:UM-a, je minuli teden z mikrourbanimi intervencijami preuredil mariborski Mestni park v začasni Mikroskulpturni park. Mestni park je skupaj s Kalvarijo, Tremi ribniki in območjem Piramide osrednja zelena mestna površina v Mariboru. Na tej lokaciji so prva drevesa načrtovano zasadili med letoma 1869 in 1872, ko so člani Olepševalnega društva sprožili iniciativo in odgovorili na potrebe mestnega prebivalstva. Arhitekt Feldbacher je parkovno ureditev načrtoval s historičnim konceptom oblikovanja v krajinskem slogu, ki pa so ga kasneje nadgrajevali z različnimi parkovnimi ambienti in prvinami. Humkova promenada, glasbeni paviljon, stebrišče čolnarne, Rožni Grič, Akvarij, sprehajališče ob ribnikih, kopališče, zelenice in drugi ambienti v parku so postali v študijskem procesu območja prostorskih in pomenskih analiz, vrednotenja, interveniranja in razmisleka o tem, kaj so ta okolja bila nekoč in kaj pomenijo danes, kakšen je odnos do njih danes in kakšne so priložnosti za osmišljanje prostorov mesta.

Projekt Mikrourbanizmi je bil izveden po idejni zasnovi in strokovni koordinaciji doc. Uroša Lobnika, ki je pri izbirnem predmetu Prostor mesta sodeloval z zunanjo predavateljico, krajinsko arhitektko dr. Tanjo Simonič Korošak in arhitektko, asistentko Vanjo Skalicky. Na predavanjih in kasneje v okviru projekta so študentje tretjega letnika razmišljali o ambientih, o umeščanju struktur v prostor, o merilu in svetlobi, o uporabnikih in funkciji urbanega okolja. Idejne zasnove mikrourbanih posegov v prostor so ustvarjalno razvili v dejanske prostorske strukture, ki so jih sredi maja začasno umestili v prostor Mestnega parka. Na razstavi Mikrourbanizmi v razstavišču Hiše arhitekture Maribor je bilo med 21. aprilom in 25. majem razstavljenih dvaintrideset idejnih zasnov. Teden pred koncem razstave je bilo v začasnem Mikroskulpturnem parku v Mestnem parku izvedenih 23 izbranih intervencij. Poleg mentorjev je ob otvoritvi razstave in Mikroskulpturnega parka spregovoril tudi Miran Krivec, višji konservator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ki je poudaril pomembnost parka za prebivalce ter opozoril na njegovo trenutno stanje, potrebno temeljitega razmisleka o obnovi, k čemur nagovarja tudi projekt Mikrourbanizmov.

V petek 18. 5. 2012 je sledila otvoritev Mikroskulpturnega parka z vodenim ogledom. Celotna postavitev je bila zasnovana kot urbani eksperiment, saj so v naslednjem tednu študenti spremljali svoje projekte, opazovali odzive in interakcije uporabnikov in spremljali vandalske posege. Zaključenemu projektu bo sledila še problemsko zasnovana publikacija (oktobra 2012). Predstavljeni projekti so bili raznovrstni, tako naivni kot humorni, provokativni, groteskni in subtilni. Nekateri so se osredotočili na eksplicitne degradirane elemente v parku, drugi so bili zastavljeni širše in so se navezovali na občo problemsko situacijo v družbi in odnosu ljudi do okolja. Večina projektov so bile intervencije, ki so v prvi plan postavljale sporočilo, uporabljale prepoznavne in čitljive znake, po značaju so bile lahkotne, bolj naivne. V drugi, manjši skupini so bile rešitve rafinirane, z večjo mero občutka za material, umestitev in izvedbo. V parku so Izgubljene frnikole ponujale otrokom igranje ene od "pra-iger", ki je bila nekoč popularna in je mimoidočim odraslim obudila spomine na otroštvo. Razpoke in luknje močno dotrajanih talnih površin, so na promenadi z barvnimi mavčnimi kockami krpale Luknje časa, ki so poškodovana mesta spremenile v igrive barvne kompozicije. Na osi od Humkove promenade do Treh ribnikov si je bilo mogoče Zavrteti svoj dan na kolesu prijateljstva, s katerim si je lahko obiskovalec z vrtenjem koles na priročni napravi naključno izbiral, kako preživeti dan v parku. Pod drevesnimi krošnjami so se lahko ptice zbirale na Ptičji čajanki v visečih krmilnicah - recikliranih čajnih skodelicah. V linearni potezi med staro in novo lokacijo akvarija so bile v drevesne krošnje umeščene Ribe, ki gredo na lepše. Skupinska instalacija letečih papirnatih rib je pomenljivo opominjala na novo, 'obljubljeno' lokacijo mariborskega Akvarija. Podzemni Maribor je v periskopskih ceveh ponujal kukalo do neizvedenih infrastrukturnih projektov evropske prestolnice kulture. Z miniaturnimi podobami super junakov je odstiral kritičen pogled v vizijo izgrajevanja mesta. V Divjem svetu so se pomanjšane človeške podobe iz različnih naravnih materialov, ki postopoma razpadejo, soočile s predstavniki naravnega sveta - vevericami, metulji, pticami. Našim antropocentričnim pogledom so zoperstavile naturocentrični pogled, ki ga pogosto zanemarjamo. V degradiranem Humkovem paviljonu je instalacija sežganih polen Ognjišče nagovarjala obiskovalca s "praognjem" k ponovnem druženju. V zapuščenem "japonskem vrtu" so nastale Miniaturne gradnje. Na opuščenih betonskih in kamnitih kanalih so občutljivega opazovalca presenetili stolpiči in viseči mostovi v pomanjšanem merilu. Po parku je obutev Nevidnih ljudi, ki so posedali po klopeh in ležali v travi, sporočala o pomembnosti parka kot socialnega prostora. Med sprehodom je bilo mogoče brati na rdečih trakovih, ovitih okrog Dreves ljubezni, označevalcev romantičnih kotičkov parka, ljubezensko poezijo slovenskih pesnikov. Izsušena bazena sta postala habitat plastičnih rac, ki se sprašujejo “Kje je vodač”, sicer ena najbolj privlačnih kakovosti v urbanem okolju. Instalacija rac v navidezni luži je opominjala na potrebo po revitalizaciji degradiranih vodnih elementov, prostorov, namenjenih igri in doživljanju vode v parku. Visoko med debli dreves je bila vpeta lesena palična struktura, "adrenalinsko igrišče za veverice", ki so se ob Vrtoglavi nevarnosti sicer poskrile. Podobno so igralne statične in gibljive kompozicije paličastih struktur Mikado opozarjale na pomen vnosa prostorov igre in igralnih elementov v mestni park. Ambientalna interaktivna instalacija Smerokazse je razvijala ob sodelovanju obiskovalcev. Na označenih prostorih so lahko ustvarjali začasne talne risbe iz lepilnih trakov in geometrijska telesa iz papirnih krojev. Obiskovalci so si lahko odpočili na Zvočnih klopeh, kjer si je bilo mogoče brenkati ljub napev, saj je poškodovana klop s sanacijo postala instrument in potencialni predmet interakcije obiskovalca in opreme. Zvočna preproga – Urbani predpražnik je sprehajalca postavila pred dilemo, kako prečkati most, poln piskajočih plastičnih igrač - živalic - in sprožala vprašanje, ali obstajajo poti, ki so legitimne in legalne hkratič Navidez igriva intervencija, ki razkriva tudi ironičen odnos človeka do živali in narave. Intimni, začasni prostori ustvarjeni iz jute, napete na kole, Inkognito, so bili v pravem razmerju med odprtim in zaprtim, vidnim in skritim, nalašč za skrivalnice, odkrivanje, opazovanje, igro in umik. Prostor, ki ga je formirala intervencija Sporočila, je vabil uporabnike k osmišljanju javnega prostora in jih nagovarjal z vprašanji o pomenu oblikovanja in uporabe odprtih zelenih površin za meščane. COX2 so tvorili leseni, bakreni, betonski in železni elementi tridimenzionalne sestavljanke, umeščeni na valovito zelenico na severnem robu Mestnega parka. Izpostavljeni času, okolju in različnim vplivom, so prepuščeni metamorfozi, ki je lahko metafora za različne aktualne probleme človeštva. Tisti, ki so se bili pripravljeni povzpeti na višjeležeče lokacije, na poti na Kalvarijo, so lahko uživali v Sobi z razgledom. Na območju degradirane mestne gloriete je bila postavljena instalacija pohištva in opreme, ki je simbolizirala urbano dnevno sobo. Še višje proti Kalvariji, je na eni izmed zapuščenih kapelic, zrcalu podobna površina predstavljala Podobo svetega danes. Pod obokom kapelice se je lahko opazovalec zaznal v odsevu koloritov gozdnega ambienta. Sveto je bilo mogoče prepoznati na treh ravneh – v podobi materialno-arhitekturnega (kapelica), v sozvočju opazovalčeve podobe v zrcalu in svetega, ki preveva njuno povezanost. Med vandranjem po parku je bilo mogoče naleteti na Zlati drek, ki se je lesketal v svoji lepoti izza trave, razpršeno po parku so ga označevale mikro zastavice s pozivom: “Poberi kakec, da ne stopiš v drek!”. Za potrebe ogleda mikroskulpturnega parka je bila izdelana karta intervencij z označenimi lokacijami intervencij, s pripadajočimi naslovi in osnovnim opisom. Glavne vstope v park so označevale vstopne table, vsak projekt pa je bil opremljen z označevalcem s QR kodo, ki pametne telefone vodi do spletnega portala Hiše arhitekture Maribor. Na spletni strani HAM (ham.raz.um.si) je projekt predstavljen tako, da nudi vpogled v nastajanje projekta, izvajanje, postavitev in spremljanje intervencije v stiku z uporabniki. Med vsebinami so na voljo digitalno razstavišče projektov, fotografije z razstave in iz Mikroskulpturnega parka.

Besedilo: Katja Šket
Fotografije: Katja Šket

FOTO:

Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o tem