PODLEHNIK

ARHITEKTURA DVA KRAT

Kje: HAM, malo razstavišče
Kdaj: 15.02.2012 ob 08:00
Trajanje: 15.02.2012 - 05.03.2012

Razstava predstavlja tekoče delo študentov arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo in prikazuje rešitve, ki se ukvarjajo z robnimi, a izjemno pomembnimi temami preurejanja naselij. Prva (SILOSI) prinaša projektne rešitve preurejanja degradiranega mestnega industrijskega območja, druga (PODLEHNIK) pa je prikazuje vizijo urbano arhitekturnega razvoja naselja Podlehnik, kot majhnega primestnega naselja in občinskega središča ob bodoči avtocesti tik ob državni meji.

Prvi sklop – SILOS

Preobrazba silosov v Melju je mariborski prostorski izziv. Višine novozgrajenih objektov na levem bregu Drave so bile v Mariboru vseskozi limitirane na P+4, zaradi ohranjanja vedute na urbano območje mesta s srednjeveškim jedrom. Izjemo tega dogovorjenega in nikoli jasno zapisanega pravila so predstavljale le modernistične stanovanjske stolpnice, po doktrini Humek-Kocmut, postavljene na robove, kot markacije srednjeveškega mestnega oboda (Kacova, Krekova zahod, Kropitarjeva). Budnemu očesu nekdanjih urbanističnih komisij je sicer ušla višina nekaterih, za to veduto pomembnih objektov - zavarovalnica na Cankarjevi in stanovanjski objekt na Bračičevi, kljub temu pa je možno trditi, da je višina objektov levega brega mesta ostala zadržana in je danes na še sprejemljivem nivoju.

Vendar, pozornemu opazovalcu ne bo ušlo, da so se zgodbe kontroliranih višin in predvidljivih urbanih oblik zaključile ob železnici. Na drugi strani je bilo Melje, neki drugi svet industrijskih obratov, kamor moč kontroliranega urbanističnega urejanje mesta ni segla dalje od prozaičnih uličnih ureditev. Industrijske zgradbe, kljub naglemu razvoju in neprestanem uvajanju sodobnih tehnoloških sprememb (razen redkih, a kvalitetnih izjem: S. Sever, D. Furst...) praviloma pri nas niso bile v fokusu arhitekturnega snovanja. Področje, ki se je razvilo ob stiku z železnico, sta v obdobju med obema vojnama najvidneje označevala dva obrata, Hutterjeve tekstilne tovarne ter obrati mlina in pekarne Scherbaum. Velja poudariti, da je industrijski razmah druge Jugoslavije prinesel ne le spremembe lastništva, temveč tudi razmah dejavnosti in gradnjo novih obratov. Intes, naslednik nekdanjega mlina in pekarne, je do 1984 naposredno ob železnici, ob modernizaciji obratov, zaključil gradnjo baterije silosov, visokih betonskih objektov, namenjenih zbiranju in hranjenju žitaric. Ne le, da ta struktura najvišjih zgradb levega brega, s svojimi domala 50m višine, krepko presega urbanistično normo P+4 (cca 20m), njena konstrukcijska zasnova, z meter debelimi betonskimi stenami, zagotavljala varno in dolgo bodočnost.

Toda razvoj je postregel s posebnostmi in te so odnesle razloge, zaradi katerih so bili silosi zgrajeni. Ostali so več ali manj prazni, izročeni v razmišljanje nekim drugim razvojnim prespektivam. Morda tudi rušenju. Z odsotnostjo primarnega razloga eksistence teh objektov pa so se postavila vprašanja o možnostih njihove drugačne uporabe, nekakšne prostorske reciklaže. Razmišljanja niso nova, veliko evropskih mest je na podoben način formiralo eminetne in za današnjo uporabo nezamenljive prostore, Tate Modern v Londonu je bil prej elektrarna, Musee d'Orsay v Parizu železniška postaja, Museums Quartier na Dunaju kasarna in Gasometri prav tam so bili nekoč rezervoarji plina, če naštejemo le nekaj najpomembnejših. Obrati silosov v Melju najbrž ne predstavljajo adekvatne pozicije, so pa zavoljo bližine mesta in spremenjenih prostorskih konceptov njegove ureditve, zagotovo priložnost za razvoj novih, drugačnih načinov uporabe. Z arhitekturno intervencijo, ki na osnovi dialoga staro-novo ne zanika njihove prvobitne izraznosti, temveč jo nadgradi, ponovno uporabi, reciklira. Imenitne prostorske danosti, stik z mestom ne eni in odprto krajino na drugi strani, prometna povezava in višina, kažejo na potenco kompleksa. Predložene različne možnosti njegove uporabe jo samo še povečujejo.

Projektne rešitve so nastale pri predmetu sodobni trendi v arhitekturi pod vodstvom doc. Bogdana Reichenberga in somentorstvom Marka Jaušovca.

Urbanistično arhitekturna delavnica Podlehnik

Drugi sklop razstave odpira vpogled v urbanistično arhitekturno delavnico in raziskovanje urbanega razvoja občine Podlehnik. Razstava ponuja študijo prostorskega razvoja in arhitekturne tipologije majhnega primestnega naselja in občinskega središča ob bodoči avtocesti tik ob državni meji, ki bo moralo zaradi novih prostorskih dejavnikov poiskati nove možnosti gospodarskega razvoja. Projektne rešitve so nastale v okviru Urbanistično arhitekturne delavnica Podlehnik, ki je potekala kot dodatni del predmeta Metode in tehnike načrtovanja naselij. Pod strokovnim vodstvom doc. Uroša Lobnika je delavnico vodil gostujoči predavatelj Sašo Aleksander Ostan s somentorico Vanjo Skalicky, pri njeni izpeljavi pa sta sodelovala asistentka Melita Rozman Cafuta ter kot zunanji kritik predavatelj dr. Peter Šenk. Na razstavi so bile na vpogled vizije prostorskega razvoja občine na šestih ključnih razvojnih območjih, z urbanistično arhitekturnimi zasnovami ter javnim zagovorom projektov s strani študentov.

Bogdan Reichenberg, Uroš Lobnik

FOTO:

Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o tem