PDF

Interpretacija prostora v prostoru - infotočka MARIBOR 2012 v Mariboru

Kje:
Kdaj: 01.02.2012 ob 08:00

Intervju z arhitektom Sašem Rekom, februarja 2012

Intervju z arhitektom Sašem RekomGalerija
Intervju z arhitektom Sašem Rekom, februarja 2012
V Infotočko MARIBOR 2012 na trgu Leona Štuklja v Mariboru me je pred dobrim mesecem pripeljala čista radovednost. Pritegnila me je njena zunanja stena, ki teče vzporedno z ulico. Stena je popolnoma čista, grafitne barve, dodan je le svetlobni logotip Evropske prestolnice kulture. V mimoidočem prebudi radovednost, potrebo po tem, da pogleda kaj se skriva za njo. Kot študentko arhitekture me je takoj začelo zanimati tudi kdo stoji za arhitekturno zasnovo.

Sašo Rek je 43 letni arhitekt iz Maribora. Študiral je na Tehnični univerzi v Gradcu (Avstrija), od leta 2002 pa je zaposlen v arhitekturnem ateljeju Reichenberg arhitektura, ki je v Mariboru nastal že leta 1990 pod okriljem Bogdana Reichenberga. Zase pravi, da ga še vedno prevevata mladostna razigranosti in svežina. V prostem času se ukvarja s klesanjem kamna, ki je tudi njegov najljubši material. Trenira tudi karate, kjer je dosegel že črni pas (1.dan). Arhitekturna zasnova Infotočke MARIBOR 2012 je delo avtorske skupine: Bogdan Reichenberg, Gregor Reichenberg in Sašo Rek.

Dr. Aleš Vodopivec je enkrat zapisal: ‘’Dvomim, da arhitektura srečuje ljudi. Koga, razen arhitektov, pa arhitektura sploh zanimač''1. Kaj o tem menite vič Kako na ravni osebne intime doživljate nagovor arhitekturne podobe prostorač Kot izziv, vzpodbudo, pomiritev, nagovor, morda poziv, da tudi sami aktivno vstopite v ta dialogč
Paradoksalno je, da obstajajo arhitekti, ki jih arhitektura ne zanima, ali se jih dotika. Res pa je lahko, da se tistega, ki zna videti, bolj dotakne tisto, kar gleda. Arhitektura so ljudje. In tudi odločitve, posledično vezane na takšne in drugačne pogoje investitorja, človeka, ki omogoči, da se ta sploh zgodi, so človeške. Res je, da so opazni in veliki arhitekturni dosežki povezani s količino denarja, vpliva, prestiža, včasih tudi politične orientiranosti. In, ne morem se strinjati, da družine Medici, katere nihče od družinskih članov ni bil arhitekt, ni zanimalo, kakšno grobnico jim bo postavil Michelangelo.

Katere dejavnike ste upoštevali pri izdelavi Infotočkeč

Interpretacija prostora v prostoru. Vedno je izdelek, objekt, arhitektura,.. rezultat kombinacije vhodnih podatkov.

Zakaj ta oblika – kaj ta struktura pomeni vamč

Čeprav oblikovno objekt Infotočke asociira na členitev pritlične etaže poslovnega objekta v oz. ob katerega je postavljen, je bila ideja, da kljub medsebojni povezanosti z obstoječim, tvori neko svojo samostojnost, identiteto, različnost. Tako z okolico ni v podrejenem položaju, ampak z njo enakovredno ustvarja dodano vrednost funkciji, za katero je bil projektiran in izveden.

Živite v Mariboru. Kako doživljate naziv Evropska prestolnica kulture, ki ga je z začetkom letošnjega leta dobil Mariborč Pričakujete kakšne spremembeč

Mislim, da je/bo leto 2012 kot leto evropske prestolnice kulture, leto zamujenih priložnosti in neizkoriščenega potenciala.

Ob otvoritvi EPK je potekala tudi otvoritev Hiše arhitekture Maribor. Ali ste seznanjeni z njenim delovanjemč

Veseli me dejstvo, da je “Hiša arhitekture” odprla vrata tudi v Mariboru. Ob kvantiteti mariborskih arhitektov in ustanovitvi katedre za arhitekturo na mariborski univerzi, ne dvomim, da je odprtje upravičeno. Predstavljal sem si le, da bo angažma mesta Maribor in vseh vpletenih akterjev nekoliko bolj ambiciozen. Velikost finančnih sredstev in kvaliteta dodeljenih prostorov so pač nivo, ki ga Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 v tem trenutku premore. V Gradcu se je “Hiša arhitekture” preselila v nove prostore Kunsthaus (arh.: Peter Cook, Colin Fournier), ki je bila izgrajena v času in za potrebe EPK Graz 2003. Danes je to mestna atrakcija.

Se udeležujete dogodkov, ki se odvijajo v okviru EPKč

Pojmovanje dogodkov, v tem primeru kulturnih, je različno, individualno. V tem trenutku, kulturnega dogodka, ki bi bil primeren za mene, še ni bilo na programu.

Kaj menite o ideji, da bi “arhitekturna institucija EPK” skozi prizmo partnerskih mest tudi po letu 2012 našla nek skupen kreativni naboj, ki bi v vseh teh urbanih sredinah – v Mariboru, Ptuju, Murski Soboti, Novem mestu, Slovenjgradcu in Velenju gradil nek prepoznaven-skupen-celoten izrazč

Šlo bi morda za nek poseben EPK diskurz, nek enovit in prepoznaven arhitekturni praksis, kjer bi ustvarjalna ekipa nekaj posameznikov s sorodnimi izraznimi usmeritvami soustvarjala omenjena prostorja. Takšna “EPK arhitekturna šola” bi lahko na podoben način kjerkoli v širšem evropskem prostoru pomenila akrhitekturni mrežni model.

Če razumemo arhitekturo kot umetnost dialoga med dušo določenega prostora in in njeno volitivno izraznostjo, se vidite kot morebitnega promotorja tovrstne presežne arhitekturne EPK ideologiječ

Včasih so temu rekli “regionalno planiranje”. Ker sem mnenja, da je za rešitev prvo potreben problem, je takšna ideja primerna, če se bodo pokazale potrebe po takšnem sodelovanju. Sicer bo takšen poskus še en primer, kako arhitektura “zanima” samo “arhitekte”.

1 VODOPIVEC A., 2010. Arhitektura srečuje ljudi. Hiše, let. 11, št. 60, str. 84-85

Sanja Djorčev
foto: Rene Gomolj (www.renegomolj.com)

FOTO:

Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o tem