BLACK BOX

Minimalna bivalna enota

V četrtek, 04. oktobra 2012, je bila na Trgu Generala Maistra otvoritev študentskega projekta BLACK BOX. Realizacija projekta minimalne bivalne enote po načrtih Mojce Kac, Helence Kerin in Žive Gajšek je rezultat prvonagrajenega projekta internega študentskega natečaja na podiplomskem študijskem programu Arhitektura Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Projektno rešitev so avtorice izdelale pod mentorstvom gostujočega predavatelja Wernerja Nussmuellerja iz Gradca in asistentke Nataše Šprah Horvat pri seminarju predmeta Trajnostna stavba, ki ga koordinira izr.prof.dr. Metka Sitar.

Cilj projekta je bil postaviti bivalni objekt v dimenziji 3 x 3 m, ki bi lahko služil kot bivališče za študenta ustvarjalca. Osnovna naloga 21 študentov, ki so sodelovali na internem natečaju, je bila projektiranje bivalne enote, ki jo je mogoče tudi realizirati, je v uvodnem govoru poudarila koordinatorka projekta, izr.prof.dr. Metka Sitar, gostujoči predavatelj in mentor Werner Nusmueller pa je opozoril na probleme  mest po svetu, ki se spopadajo s prenatrpanostjo in neurejenimi bivanjskimi razmerami kot posledico naglega in mnogokrat nekontroliranega povečevanja števila prebivalcev. Poudaril je, da so projekti, kakršen je BLACK BOX, odlična iztočnica za spoprijemanje s tovrstnimi problemi in lahko služijo kot model za bodoče načrtovalce. Izpostavil je tudi trajnostno noto realiziranega projekta, ki se kaže skozi električno samooskrbo s fotovoltaičnimi ploščami in rabo naprednih termoizolacijskih materialov.

Bivalna enota je zasnovana v obliki BLACK BOX – črne škatle – minimalne samooskrbne enote z jasnim sporočilom, da za bivanje ni potrebno veliko prostora. Notranja oprema, ki jo predstavljajo večnamenski pohištveni elementi iz kartona, je avtoricam projekta tudi v praksi omogočila poskusno bivanje. S postavitvijo objekta v urbani prostor bo BLACK BOX v okviru EPK nudil prostor aktivnostim sklopa Življenje na dotik, predstavljal pa bo tudi interaktivno urbano opremo, saj lahko naključni mimoidoči po fasadi rišejo in ustvarjajo.

Sponzorji projekta: Mayr Melnhof Holz Holding AG, Kager-Hiša d.o.o., AJM OKNA-VRATA-SENČILA d.o.o., BISOL Group d.o.o., Print Division d.o.o., LAZURA d.o.o., M & M, d. o. o., Prangl d.o.o., Ključavničarstvo Gajšek Franc s.p., Doling-krovska dela, druga dopolnilna in zaključna gradbena dela Dolenc Robert s.p.


INTERVJU s Helenco Kerin, eno izmed avtoric zmagovalne rešitve

Arhitekt, kot načrtovalec človekovega prostora, mora sam prepoznati probleme in težave, s katerimi se ljudje spoprijemajo in tako predvideti oz. razumeti človekove in družbene potrebe. Katere dejavnike ste vi upoštevali pri načrtovanju BLACK BOX-a?

Pri načrtovanju BLACK BOX-a smo upoštevale predvsem, da oblikujemo za človeka – študenta in njegove potrebe, ki jih moramo umestiti na minimalni prostor. Tako smo znotraj prostora umestile vse elemente, ki zadostijo potrebam in življenjskih navadam mladega ustvarjalca – velika delovna miza, ki jo lahko povečamo in vanjo pospravimo prenosni računalnik, police in prostor za shranjevanje, izvlečna kuhinja, ležišče, prostor za sproščanje – teraso ter ločeni prostor za osebno higieno.

Po čem se je vaša rešitev razlikovala od ostalih oz. kaj je bil glavni razlog za to, da je bila med vsemi izbrana ravno vaša rešitev? (morda »česa ostale rešitve niso imele?«…)

Naša rešitev se je razlikovala po tem, da smo resnično razmišljale o potrebah posameznika in jih poskušale umestiti na najmanjšo kvadraturo, ki je možna. Prav tako smo edine prostor delile na levele: tako imamo vstopni level, bivalni level in spalni level ter ločen prostor za osebno higieno. Edine smo zasnovale tudi zunanji prostor – teraso. Znotraj prostora nismo umeščale tipičnega pohištva, temveč smo vso pohištvo oblikovale same, s čimer smo dosegle več-funkcionalnost in fleksibilnost.

Do kakšne meje se da pri takšnih izrazito funkcionalnih projektih ekstremno malih dimenzij, katerih notranjost je do potankosti prilagojena funkciji, upoštevati oblikovanje »lupine«?

Naš cilj je bil sprojektirati minimalno bivalno enoto, zato je zunanja lupina postala le odraz razporeditve notranjih elementov – dodajale smo prostor kjer smo ga potrebovale in odvzemale kjer ni bil potreben. Sam oblikovni element sta tako postala fasada in vhodne stopnice.

Kako je potekalo usklajevanje notranjosti z zunanjostjo pri tem projektu?

Notranjost boxa smo oblikovale za uporabnika bivalne enote in zunanjost za uporabnika mesta, kar se kaže v kontrastu barv – topla svetla notranjost in temna črna zunanjost.

Kaj vam pomeni takšna forma – zakaj BLACK BOX?

Kot že rečeno je sama forma odraz notranje razporejenosti elementov, hkrati pa smo želele, da naš box postane aktivni del urbane opreme, zato smo ga pobarvale v črno barvo po kateri lahko pišemo s kredo. Tako je črna škatlica – BLACK BOX postal oglasna tabla mesta, ki ga arhitekturno dopolnjujejo stopnice kot skulptura.

Pri procesu realizacije se mnogokrat zgodi, da so rešitve prezahtevne, težko izvedljive …, kako ste se ve spoprijemale s tem? Ste med gradnjo tudi same nadzorovale gradbišče oz. sodelovale pri izvedbi?

Že na začetku projektiranja smo razmišljale o tem, da je naš oblikovni material les, ki ima določene prednosti in omejitve in da moramo bivalno enoto oblikovati tako, da jo bo v končni fazi tudi možno izvesti. Ker smo vse detajle in tehnične risbe, tako za sam box, kot za notranjo opremo, izrisale same, s samo izvedbo ni bilo večjih težav.

Pri realizaciji boxa smo tudi same aktivno sodelovale, tako pri samem barvanju, kot pri postavljanju na lokacijo in montaži notranjih elementov ter opremljanju.

Mnogokrat se pri izvedbi zalomi tudi pri zbiranju sredstev, sploh v kriznih časih. Kje ste pridobile sponzorje za izvedbo in kolikšna je celotna vrednost gradnje oz. investicije?

Glavne sponzorje smo pridobile s pomočjo ljudi, ki so aktivno sodelovali pri projektu, za manjše sponzorje pa smo poskrbele same. Ker je tako pri projektu sodelovalo veliko ljudi končne investicije ne moremo oceniti oz. nam ni znana.

BLACK BOX ste tudi same preskusile. Ste morda ob uporabi odkrile kakšne pomanjkljivosti oz. možne izboljšave, ali se je obnesel bolje, kot ste pričakovale?

Med samim bivanjem v boxu smo ugotovile, da je 5m2 resnično dovolj za normalno življenje enega samega študenta, saj prostor ni utesnjen in na treh levelih združuje vse funkcije, ki jih uporabnik potrebuje. Pomanjkljivost se je kazala le v tem, da je bil projekt izveden kot maketa in tako ni bilo urejenih komunalnih priključkov.

Pozitivno smo bile presenečene nad odzivom ljudi, saj so si ves čas našega bivanja hodili ogledovati box, prav tako pa so se aktivno udejstvovali pri izražanju na fasadi.

Po zelo dobrem odzivu javnosti in tudi precejšnji medijski pozornosti, morda s projektom načrtujete še kaj? Npr. nadgradnjo, prijavo na drugih natečajih … ?

Trenutno projekt BLACK-BOX miruje, vendar se bom sama s podobno tematiko minimalnih bivalnih enot ukvarjala v prihajajočem letu v sklopu svoje magistrske naloge. 

Besedilo | Blaž Grudnik Tominc
Fotografije | avtorice zmagovalne rešitve in izr. prof. dr. Metka Sitar

FOTO:

Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o tem